Zdravljenje debelosti

Vnos hrane kratkoročno uravnava mehanizem negativne povratne zveze, ki deluje po načelu lakota – sitost. 

Občutek lakote izzove kombinacija presnovnih (npr. znižana koncentracija glukoze v krvi) in živčnih (predvsem aferentni vaginalni prilivi, ki jih sprožijo kontrakcije praznega želodca) dejavnikov. Neprijeten občutek lakote poveča agresivnost, ki je pomemben vedenjski dejavnik, ki pripomore k hitrejšemu vnosu novega obroka hrane. Da vnos hrane ob posameznih obrokih ni preobilen, poskrbi nova kombinacija živčnih in presnovnih dejavnikov. Vzorec akcijskih potencialov, ki ob raztegnitvi želodčne stene po vagusu pripotuje v hipotalamus in vplivi zvišane krvne koncentracije hormonov GIT zaradi prisotnosti hrane v želodcu in dvanajstniku se v hipotalamusu prevedeta v občutek sitosti, ki zaustavi nadaljni vnos hrane. Raziskave v zadnjih desetih letih so pripeljale do spoznanja, da se ob zmanjšanju ali povečanju telesne mase sprožijo dolgoročnejši mehanizmi, ki skušajo to spremembo preprečiti.

Hormon leptin (146 aminokislin dolg polipeptid), ki ga izločajo celice maščevja je osrednji dejavnik uravnavanja kaloričnih zalog. Leptin prečka krvnomožgansko pregrado s pomočjo olajšane difuzije in prek svojih specifičnih receptorjev v hipotalamusu zniža nastajanje beljakovine Y, ki je pomemben spodbujevalec hranjenja, obenem pa zviša aktivnost simpatičnega živčevja, kar pospeši katabolne procese. Za izvajanje teh učinkov je bistven hipotalamični melanokortinski sistem. Leptin ima tudi periferne učinke, da zmanjša izločanje insulina, obenem se presenetljivo zmanjša izplavljanje glukoze iz jeter in pospeši njen vstop v mišičje, kar kaže, da se pod vplivom leptina poveča občutljivost na insulin. Pri veliki večini debelih ljudi so ugotovili zvečano raven leptina, kar kaže, da gre v teh primerih za leptinsko rezistenco. Manjši pomen leptinskega uravnavanja maščobnih zalog pri človeku si razlagajo tudi s psihološkimi in kulturnimi dejavniki, ki uravnavajo prehranjevanje človeka.

Pri človeku se lahko kot odgovor na razna stresna stanja razvije psihogena debelost. Novejše raziskave so razkrile, da adipocit poleg skladiščenja in sproščanja prostih maščobnih kislin in glicerola sodeluje pri termoregulaciji ter izloča vrsto dejavnikov, s katerimi se aktivno vključuje v uravnavanje presnove, imunskega sistema, hemostaze in krvnega tlaka. Prek izločanja adipokinov se adipocit aktivno vključuje v bolezenske procese, ki jim botruje debelost. V maščevju se poleg adipocitov nahajajo preadipociti. Prehod iz preadipocita v adipocit uravnavajo specifični transkripcijski dejavniki. V predpubertetnem obdobju je poleg zvečanja trigliceridnih rezerv vzrok debelosti zvečan prehod preadipocitov v adipocite.

Masa maščevja se lahko poveča na dva načina:

Primarni vzrok za nastanek debelosti je porušenje energijskega ravnovesja; večji vnos energije s hrano, kot se je porabi, to pa imenujemo pozitivna energijska bilanca. Skoraj celotna količina presežne energije, ne glede na to, ali gre v hrani za maščobe, ogljikove hidrate ali beljakovine, se na koncu shrani v obliki maščevja. To ima tudi svoj pomen, namreč skozi tisočletja se je z evolucijo obdržal energijsko "varčni genotip" kot odgovor na stalno pomanjkanje hrane, danes, ko pa je hrane v večini primerov preveč, fizične aktivnosti pa iz dneva v dan manj, ta genotip ni več tako "koristen", celo nasprotno.

Pri razvoju debelosti ločimo dve obdobji in sicer:

Regulatorni mehanizem, ki pogosto odpove pri dolgoročnem uravnavanju energetskih zalog, je mehanizem uravnavanja energijskih zalog preko leptina, ki ga izločajo adipociti. Po drugi strani pa gre tu za kompleksen proces, v katerem sodelujejo še mnogi drugi mediatorji, ki so z različnimi medsebojnimi vplivi povezani v uravnavanju energijskega ravnovesja.

Zdravljenje debelosti danes

Debelost je epidemija 21. stoletja, zato po vsem svetu potekajo številne preventivne dejavnosti, ki pa zaenkrat nimajo vidnih uspehov. Današnje zdravljenje debelosti temelji na treh pristopih. Najpogosteje gre za omejevanje dnevnega vnosa kalorij in povečevanje telesne aktivnosti. Poleg tega je možna tudi farmakoterapija ali kirurgija.

Državni zbor Republike Slovenije je 22. marca 2005 sprejel Resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike (Uradni list RS, št. 39/2005). Temeljni cilj prehranske politike je izboljšati, varovati in ohranjati zdravje ter kakovost življenja prebivalcev Republike Slovenije, ki ga bomo dosegli z izboljšanjem prehranjevalnih navad prebivalstva in usmeritvijo v ponudbo zadostnih količin varne, kakovostne in zdravju koristne hrane za vse prebivalce.

Vzgojno-izobraževalne ustanove so tista okolja, kjer je možno s sistemskimi ukrepi pomembno vplivati na prehranjevalne navade in zdravje celotne populacije otrok in mladostnikov.

Prvi korak pri zdravljenju debelosti je ozaveščanje, nato motivacija in bolnikova odločitev za hujšanje. Sledi načrtovanje in zastavljanje realnih ciljev- npr. izguba od 5 do 10% izhodne teže. Ta cilj zagotavlja izboljšanje zdravja, metabolične urejenosti, zmanjšanje dejavnikov ogrožanja za srčno–žilne bolezni in boljšo kakovost življenjska. Dosežemo ga s celostnim pristopom spremembo življenjskega sloga, svetovanjem o dieti in redni telesni dejavnosti. Dnevni kalorični vnos naj bo od 500 do 700 kcal manjši, kot so bolnikove potrebe. To izračunamo tako, da telesno težo izraženo v kilogramih množimo s 25 kcal. Po začetnih dveh tednih hitrejše izgube telesne teže, je hujšanje počasno in z optimalnim manjšanjem teže za dva do tri kilograme na mesec. 1

Zdravo prehranjevanje naj postane spontani del načina življenja in hkrati vsakodnevni užitek s čim bolj pestro hrano.

ENAČBA ZA OCENO STOPNJE BAZALNE PRESNOVE 14

ŽENSKE
18-29 let = (0,062xdejanska telesna masa v kg plus 2,036) x 240kcl/dan
30-59 let = (0,034xdejanska telesna masa v kg plus 3,538) x 240kcl/dan
60-74 let = (0,039xdejanska telesna masa v kg plus2,755 ) x 240kcl/dan
Več kot 75let = (0,041xdejanska telesna masa v kg plus2,610) x 240kcl/dan

MOŠKI
18-29 let = (0,063xdejanska telesna masa v kg plus 2,896) x 240kcl/dan
30-59 let = (0,048xdejanska telesna masa v kg plus 3,653) x 240kcl/dan
60-74 let = (0,049xdejanska telesna masa v kg plus2,459) x 240kcl/dan
Več kot 75let = (0,035xdejanska telesna masa v kg plus3,4342) x 240kcl/dan

Ocena skupnih energijskih potreb
Poraba energije = stopnja bazalne presnove x faktor aktivnosti

Stopnja aktivnosti Faktor aktivnosti
Nizka (pretežno sedeče delo, telesna neaktivnost) 1,3
Srednja (redna, malo do zmerno intenzivna telesna vadba) 1,5
Visoka ( redna naporna telesna vadba ali zelo zahtevno delo) 1,7

Priporočamo od 3 do 5 dnevnih obrokov. Dan začnite z zdravim zajtrkom. Zajtrk je najpomembnejši obrok v dnevni prehrani, saj zjutraj telo oskrbi s potrebno energijo in hranilnimi snovmi; pomemben pa je tudi zaradi vpliva na dnevni ritem prehranjevanja. Dokazano je, da se tisti, ki zjutraj zajtrkujejo, bolj redno in zdravo prehranjujejo preko dneva. V obrokih naj bi prevladovali zelenjava, sadje in ogljikohidratna živila, torej živila rastlinskega izvora, ki vsebujejo veliko za zdravje koristnih snovi, kot so: vitamini, minerali, prehranska vlaknina, antioksidanti, številne sekundarne rastlinske zaščitne snovi in sestavljeni ogljikovi hidrati. Živila iz skupin meso in zamenjave ter mleko in zamenjave so pretežno živalskega, nekatera med njimi pa tudi rastlinskega izvora (stročnice in izdelki iz stročnic). Ta živila so pomembna zaradi beljakovin, kalcija, železa, cinka, nekaterih vitaminov in zaradi maščob.

Med živili rastlinskega izvora so pomembna žita, saj vsebujejo veliko vitaminov, mineralov in nenasičenih maščobnih kislin. Žita in žitni izdelki pa vsebujejo tudi prehransko vlaknino. Le-ta je predvsem v lupini in kalčkih žitnih zrn. Naravni riž, polnozrnate testenine in kaše vsebujejo več pomembnih hranilnih snovi (vitaminov in mineralov) kot oluščen riž, testenine iz bele moke in že pripravljeni kosmiči.

Sadje in zelenjava imata velik pomen v zdravi prehrani, saj sta biološko visokovredni skupini živil in sicer z nizko energijsko gostoto. Sadje in zelenjava vsebujeta veliko vitaminov, mineralov, antioksidantov, prehranske vlaknine in veliko drugih zaščitnih snovi. Zaradi vsebnosti posameznih zaščitnih snovi, ki so v tipični barvi sadja in zelenjave, priporočamo uživanje različnih barv sadja in zelenjave (zelene, bele, oranžno-rumene, rdeče in modro-vijolične). V dnevno prehrano moramo vključiti od 150 do 250 gramov sadja in od 250 do 400 gramov zelenjave, tj. odvisno od dnevnih energijskih potreb. Priporočljivo je, da večji del teh živil zaužijemo kot svežo, presno hrano, drugi del pa v kuhani obliki.

Maščobe se v prehrani pojavljajo v vidni in nevidni obliki. V vidni obliki so maščobe, ki jih uporabljamo za kuho in zabelo ter kot vidni del mesa oziroma mesnega izdelka, v nevidni obliki pa kot sestavina živil. Prekomerno uživanje maščob je velik dejavnik tveganja pri nastanku bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, debelosti, povišanega krvnega tlaka in nekaterih vrst raka. Nasičene maščobne kisline in transmaščobne kisline so za zdravje škodljive. Pretežno nasičene maščobne kisline vsebujejo goveji loj, kokosova mast, palmina mast, rastlinska mast, svinjska mast, surovo maslo, sladka in kisla smetana, mesni izdelki, ocvirki, slanina, mastni siri in sirni namazi. Bogat vir škodljivih transmaščobnih kislin pa lahko vsebujejo ocvrta hrana, čips, popkorn, hitra hrana, piškoti, trde margarine in drugi industrijsko pripravljeni živilski izdelki. Pri pripravi obrokov uporabljajte kakovostna rastlinska olja in izbirajte čim bolj pusta živila živalskega izvora (manj mastno meso, mleko, mlečne izdelke). Najmanj enkrat tedensko v jedilnik vključite mastne morske ribe, ki so pomemben vir esencialnih maščobnih kislin. Za pripravo hrane uporabljajte kakovostna rastlinska olja (izmenično oljčno, repično, sončnično, sojino, koruzno olje ali druga kakovostna 100-odstotna rastlinska olja).

Meso je bogat vir beljakovin visoke biološke vrednosti, vitaminov (B1, B2, B12), železa in ostalih mineralov. Stročnice in oreški predstavljajo pomemben vir rastlinskih beljakovin. Meso in predvsem mesni izdelki lahko vsebujejo visok delež skupnih in nasičenih maščob. Izbirajte samo puste vrste mesa oziroma vidno maščobo odstranite. Zaradi pestrosti prehrane vključite rdeče meso (govedino, svinjino, ovčetino, konjsko meso, divjačino in drugo) v tedenski jedilnik od dvakrat do trikrat ter od enkrat do trikrat perutnino. Od enkrat do dvakrat tedensko priporočamo brezmesni dan, ki naj vključuje mlečne izdelke, jajca, stročnice ali izdelke iz stročnic. Zaradi velike vsebnosti holesterola in nasičenih maščob ne priporočamo uživanja večjih količin drobovine. Izberite take mesne izdelke, kjer se vidi struktura mesa (npr. šunka, piščančje prsi ipd.) in ne takih, kjer je struktura homogena zaradi mletja. Meso pripravite s čim manj maščobe in ga ne zapecite preveč.

Mleko zaradi visoke hranilne in biološke vrednosti uvrščamo med pomembna živila v uravnoteženi prehrani. Predstavlja bogat vir beljakovin, ki vsebujejo življenjsko pomembne esencialne aminokisline. Mleko in mlečni izdelki so bogat vir kalcija ter vitaminov A, D, E in K. Glede na smernice zdravega prehranjevanja uporabljajte le delno posneto mleko in manj mastne sire. V zdravi prehrani je treba zagotoviti zadostne količine mleka oziroma mlečnih izdelkov za vse starostne skupine ljudi zaradi vpliva na gostoto kostne mase ter posledično preprečevanje nastanka osteoporoze in osteomalacije. Dnevno priporočena količina mleka je od 4 do 6 dl oziroma primerne zamenjave za mleko (100 ml mleka vsebuje podobno količino kalcija kot 15 g trdega ali 30 g mehkega sira).

Dokazano je, da je prekomeren vnos soli in s tem natrija pomemben prehranski dejavnik tveganja za zdravje. Prekomeren vnos natrija je pomemben dejavnik za povišan krvni tlak, ta pa za možgansko kap. Pomemben vir soli v prehrani so poleg dosoljevanja pripravljena in polpripravljena živila/obroki; med osnovnimi živili pa so pomemben vir soli kruh, krušni izdelki in mesni izdelki, predvsem salame, suho meso, klobase in hrenovke. Priporočen vnos soli pri odraslem je do 5 g/dan, kar predstavlja eno čajno žličko, vključno s soljo v živilih. Za zmanjšanje uporabe soli priporočamo izbiro živil, ki nimajo dodane soli (natrija). Izogibajte se hrani, ki vsebuje veliko soli (predelana, polpripravljena in pripravljena živila: mesni izdelki, pite, pice, konzervirana hrana), slanim prigrizkom, dosoljevanju jedi iz navade (pri mizi), instantnim juham, omakam, jušnim kockam in začimbnim mešanicam z dodatkom soli. Namesto soli uporabljajte sveže, suhe ali zamrznjene začimbe.

Sladkorji so velik dejavnik tveganja za prekomerno telesno maso in debelost. Med sladkorje uvrščamo monosaharide (glukoza, fruktoza, manoza in galaktoza) in disaharide (saharoza, laktoza, maltoza). V svoji prehrani omejite uživanje sladkorja, tako belega kot tudi rjavega. V dnevni obrok hrane naj ne bi vključili več kot 5 do 10% dodanih sladkorjev v okviru energijsko priporočenega jedilnika, oziroma ne več kot 3 žličke na 1000 kcal/dan. Sladkor, ki ga damo v živila (čaj, kava) in skritega v živilih, je lahko največ do 40 g (od 7 do 8 žličk) pri jedilniku z okoli 1600 kcal, pri obroku z okoli 3000 kcal pa okoli 70 g. Za skrite sladkorje upoštevamo tiste, ki jih zaužijemo skupaj s pecivom, tortami, sladoledom, sokovi z dodanim sladkorjem in čokolado, ne pa naravnih sladkorjev v mleku, sadju in drugih živilih. Hrano sladkajte zmerno in izbirajte živila, ki vsebujejo malo sladkorja.

Telo potrebuje v povprečju od 1,5 do 3 l tekočine dnevno. Za nadomeščanje tekočine priporočamo le pijače brez dodanih sladkorjev: navadno vodo, mineralno vodo, različne sadne in zeliščne čaje, razredčene sveže sadne ali zelenjavne sokove v razmerju 1 : 1 (kot del obroka). Pitna voda mora biti zdravstveno ustrezna. Potrebe se povečajo pri povečani telesni dejavnosti, večji telesni masi, vročini, suhem in vlažnem zraku, obilnem uživanju kuhinjske soli, velikem vnosu beljakovin in pri patoloških stanjih, kot so: vročica, bruhanje, driska ipd.

Prekomerno pitje alkoholnih pijač je povezano z večjimi možnostmi za pojav bolezni srca in ožilja, nenadne smrti, ciroze jeter, nekaterih oblik raka, poškodb, duševnih in vedenjskih motenj, imunskih motenj, zasvojenosti, alkoholne kardiomiopatije in skeletne miopatije, ki se kažejo v spremenjenem krvnem tlaku in aritmijah. Alkohol je kalorična bomba. V 1g alkohola se skriva energijska vrednost 1 g maščobe. En kozarec kozarec (0,25 l) suhega rdečega vina vsebuje 200 kcal, en kozarec piva (0,3 l) vsebuje približno 130 kcal. Poleg tega pa alkoholne pijače (pivo, vino, penina, žganje) spodbujajo apetit. Pri navajanju količin alkoholnih pijač uporabljamo enote. Ena enota alkoholne pijače vsebuje 10 g alkohola in predstavlja en deciliter (dl) vina, 2,5 dl piva ali 0,3 dl žganja. Meje manj tveganega pitja alkohola so opredeljene za zdrave odrasle moške ne več kot 14 enot tedensko oziroma ne več kot 20 g alkohola dnevno in ne več kot 5 enot ob eni priložnosti ter za zdrave odrasle ženske ne več kot 7 enot tedensko oziroma ne več kot 10 g alkohola dnevno in ne več kot 3 enote ob eni priložnosti. 5

PRIPOROČILA ZA ZDRAVO PREHRANJEVANJE 5
1.V jedi uživajte in jejte redno. Izbirajte pestro hrano, ki naj vsebuje več živil rastlinskega kot živalskega izvora.
2.Izbirajte živila iz polnovrednih žit in žitnih izdelkov.
3.Večkrat dnevno jejte pestro zelenjavo in sadje.
4.Izbirajte lokalno pridelano in svežo zelenjavo ter sadje.
5.Nadzorujte količine zaužite maščobe in nadomestite večino nasičenih maščob (živalskih maščob) z nenasičenimi rastlinskimi olji.
6.Nadomestite mastno meso in mastne mesne izdelke s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom.
7.Dnevno uživajte priporočene količine manj mastnega mleka in manj mastnih mlečnih izdelkov.
8.Jejte manj slano hrano.
9.Omejite uživanje sladkorja in sladkih živil.
10.Zaužijte dovolj tekočine.
11.Omejite uživanje alkohola.
12.Hrano pripravljajte zdravo in higiensko.
13.Bodite telesno dejavni in sicer toliko, da bo vaša telesna masa normalna.

TELESNA AKTIVNOST

Redna telesna aktivnost zmanjšuje periferni žilni upor in s tem ugodno vpliva na krvni tlak, poleg tega pa pomaga vzdrževati primerno telesno težo in ugodno vpliva na psihofizično počutje.

Telesna nedejavnost je dokaj močan neodvisni napovednik umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni. Z redno blago do zmerno telesno dejavnostjo se krvni tlak zniža, je izjemno pomembna nefarmakološka intervencija v zdravljenju arterijske hipertenzije. Ugotovili so, da je dinamična, izotonična vzdržljivostna vadba bolj učinkovita kot statična, da tako blaga kot zmerna telesna aktivnost znižujeta sistolični krvni tlak za približno od 5 do 11 mmHg in diastoličnega za 3 do 8 mmHg. Telesna dejavnost, posebno hoja, je obratno sorazmerna s telesno težo, indeksom telesne mase, razmerjem pas/boki, krvnim tlakom, koncentracijo inzulina, holesterola in trigliceridov; pomanjkanje telesne aktivnosti pa dokazano povečuje tveganje za srčno-žilne zaplete.

Priporoča se redna zmerna aerobna telesna dejavnost, ki vključuje hojo, tek, plavanje, kolesarjenje, jogging. Priporoča se redno 2 do 3 krat na teden, po 25 do 60 minut. Da je vaja za njih primerna, lahko ugotovijo tako, če med vadbo spregovorijo pet besed, ne da bi vdihnili, je vaja primerna, če pa ne morejo spregovoriti treh besed, ne da bi vdihnili, je vaja prenaporna. Težavnost je odvisna od posameznikove začetne telesne kondicije in telesne pripravljenosti. Paciente, ki imajo zdravstvene probleme ali posamezniki, ki so dolgo časa fizično mirovali (se niso ukvarjali s telesno dejavnostjo) svetujemo, da se o vadbi posvetujejo z zdravnikom. Odsvetujemo aktivnosti z dolgotrajnimi in nenadnimi napori ter hitrimi obremenitvami (fitnes, skoki v hladno vodo idr.), na psihofizično počutje pacienta ugodno vplivajo sprostitvene tehnike npr. joga in avtogeni trening. 8

Sprememba življenjskega sloga tako imenovana vedenjska terapija pomaga prepoznati napačne vzorce, zaradi katerih se je bolnik zredil, jih razumeti, odpraviti in pridobiti nove, ki bodo omogočali hujšanje in vzdrževanje telesne teže.

V lekarnah farmacevti poleg svetovanja prej opisanih prehranjevalnih navad ter ustrezne telesne aktivnosti svetujemo osebam tudi pripravke v obliki čajev, čajnih mešanic, napitkov, zvečilnih tablet ali kapsul, ki so v pomoč pri premagovanju morebitnih težav pri hujšanju. Čajne mešanice vsebujejo liste breze, liste mateja, liste koprive, korenine gladeža in regrata, cvetove bezga in poprove mete. Osebam svetujemo dietne nadomestke obroka z vitamini in minerali, kateri so pripravljeni s posnetim mlekom. Pri vzdrževanju telesne teže nadomestimo 1 obrok na dan, ob hujšanju pa nadomestimo 2 obroka na dan.

Prehransko dopolnilo kapsule s CLA svetujemo ljudem, ki se odločijo za zmanjšan vnos hrane in okrepijo telesno gibanje. V laboratorijih so dokazali, da CLA zmanjšuje zaloge maščob in ob tem ohranja ali celo poveča mišično maso. Svetujemo, da zaužijejo tri krat na dan po dve kapsuli med jedjo z veliko tekočine. V kolikor se pojavi med hujšanjem občutek utrujenosti in izčrpanosti priporočamo kombinacijo antioksidantov (vitaminov C in E, selena) z ubikinonom - koencimom Q10.

Registriran medicinski pripomoček III. razreda za zdravljenje prekomerne telesne teže je naravna neprebavljiva vlaknina, pridobljena iz rakov (Formaline L112). Nase veže velik del zaužitih prehrambenih maščob in tako zmanjša vneseno količino kalorij. L112 se na naraven način izloči skupaj z maščobami, ki so se vezale nanj. Za zniževanje telesne teže se priporočata 2 - krat na dan po dve tableti Formoline L112 ob obroku s prilagojeno vsebnostjo maščob, za vzdrževanje telesne teže pa 2 - krat na dan eno tableto .

Kapsule z Neopuntijo je prehransko dopolnilo, ki vsebuje dve vrsti vlaknin (NeOfiberTM in NeomicelTM), ki ujameta maščobe že v želodcu, in učinkuje z razliko od drugih preparatov neodvisno od PH vrednosti. To pomeni, da se vezane maščobe iz telesa izločijo in se v črevesju ne absorbirajo nazaj v kri.

Prehransko dopolnilo iz hitosana, ki ga pridobivajo z obdelavo hitinskih oklepov lupinarjev, v prebavilih nabrekne in veže do 20 krat več maščob od svoje mase. Maščobe, ki so v hrani se vežejo na hitosan, se ne prebavijo in se izločijo iz telesa. Tabletam je dodan vitamin C, ki ojača delovanje hitosana, saj poveča njegovo sposobnost vezave maščob. Zelo pomembno je pitje zadostne količine tekočine za uravnavanje prebave in redno izločanje. Na površino hitosana se poleg maščob vežejo tudi maščobotopni vitamini (A, D, E, K). Jemanje odsvetujemo alergikom na morsko hrano (školjke, raki). Svetujemo jemanje 1-3 krat na dan po 2-3 tableti z večjo količino vode vsaj 2 dcl pol ure pred jedjo.

Naravni zaviralec apetita je Pinno Thin. To je naravno olje pridobljeno iz pinjol korejskega bora. Aktivna sestavina v olju je pinolenska kislina, ki zavira nastanek občutka lakote. Pinolenska kislina vpliva na povečanje sproščanja dveh hormonov, ki zavirata lakoto. To sta holecistokin (CCK ) in glukagonu (GLP1) podoben peptid - 1, ki centralnemu živčnemu sistemu sporočata, da smo siti, in tako je potreba po hranjenju zavrta. Delovanje traja do štiri ure.

Prehransko dopolnilo iz čilija, listov zelenega čaja, korenike ingverja in semen kopra je v obliki tablet. Vsebuje naravne rastlinske sestavine, kot sta kapsaicin (pekoči alkaloid v čiliju) in epigalokatehingalat (flavonoid v zelenem čaju), ki pospešita presnovo in povečata porabo energije. Povečajo maščobno oksidacijo, prispevajo k zmanjšanju telesne maščobe, zmanjšajo napihnjenost in podpirajo zdravo prebavo.

Osebam z ITM preko 30 svetujemo posvet z zdravnikom in hujšanje pod zdravniškim nadzorom ali vključitev v CINDI program – šola hujšanja, ki poteka v Zdravstvenih domovih. Seznanimo jih z nacionalnem programu preventive srčno žilnih in drugih kroničnih bolezni, ki je v okviru zdravstvene dejavnosti na primarni ravni od leta 2001 uveden v Sloveniji. Obrazložimo jim, da za pomoč pri hujšanju obstajajo tudi zdravila npr. orlistat, ki je zaviralec črevesne lipaze.

Farmakološki pristopi so precej omejeni in le delno učinkoviti. Stranski učinki omejujejo ali onemogočajo uporabo številnih učinkovin. FDA je do sedaj odobrila le dve učinkovini: orlistat in sibutramin.

Orlistat inhibira pankreasno lipazo in s tem zmanjša razgradnjo in absorpcijo maščob v črevesu (približno do 30%). Izguba teže v kliničnih testiranjih je v enem letu bila 2,9% glede na kontrolno skupino. Neželeni učinki: krči v trebuhu, prebavne motnje in flatulenca. Zavira absorpcijo lipidotopnih vitaminov, zato je potrebno 2 uri pred uporabo orlistata zaužiti multivitaminski pripravek.

Sibutramin zavira ponovni privzem serotonina in noradrenalina, kljub temu je neučinkovit kot antidepresiv. Z več kot 10 randomiziranimi kontroliranimi študijami je bilo potrjeno, da zmanjša apetit in s tem količino zaužite hrane. Pojavljajo se neželeni učinki, kot so nespečnost, suha usta in zaprtost. Povečuje tudi krvni tlak (za 4 mmHg) in srčno frekvenco. Kontraindiciran je pri ljudeh z boleznimi srca, nekontrolirano hipertenzijo in pri sočasni uporabi MAO inhibitorjev ali drugih zaviralcev privzema serotonina. Evropska agencija za zdravija EMEA je v EU začasno odvzela dovoljenje za promet z zdravilom.

Amfetamini povečujejo sproščanje noradrenalina. Zavirajo občutek lakote. Zaradi stranskih učinkov in zasvojenosti, ki jo povzročajo, niso primerni za uporabo.
Rimonabant je selektivni blokator kanabinoidnih CB1 receptorjev v hipotalamusu in adipocitih. Zmanjšuje občutek lakote in povečuje izločanje adiponektina, ki zmanjša odpornost tkiv na inzulin.

Učinkovine v razvoju in potencialne nove tarče

1.)Supresorji apetita
Bupropion je antidepresiv, ki zavira ponovni privzem serotonina in noradrenalina. V kliničnih raziskavah so opazili zmanjšanje telesne mase.

Zmanjševanje telesne mase povzročata tudi antiepileptika topiramat in zonisamid. Mehanizem vplivanja na telesno težo še ni pojasnjen. Pojavljajo se neželeni učinki, kot so kognitivne motnje in parestezije.

Nevropeptidi in periferni peptidi so eno izmed najbolj zanimivih področij za razvoj novih učinkovin in strategij zdravljenja debelosti. Potencialne tarče predstavljajo receptorji za peptide, na katere bi vplivali z agonisti ali antagonisti. Veliko raziskav poteka na področju genskega zdravljenja, interfernce RNA in uporabe rekombinantnih peptidov.

2.) Zmanjševanje absorpcije maščob
Tarče v tem primeru so encimi in transportni sistemi, ki omogočajo razgradnjo in absorpcijo maščob v krvni obtok: pankreasna lipaza, pankreasna fosfolipaza A2, mikrosomski transportni proteini trigliceridov.

3.) Povečevanje porabe energije z vplivom na termogenezo
Agonisti β3: Preko teh receptorjev se aktivira termogeneza v mišicah in rjavem maščobnem tkivu. Na ta način deluje efedrin. Težava je v neselektivnosti za β receptorje.

4.) Vpliv na shranjevanje maščob in porabo v perifernih tkivih
Pri tem pristopu bi zavirali encime, ki so udeleženi v sintezo trigliceridov v adipocitih. Možne tarče so tudi encimi, ki so vpleteni v sintezo in oksidacijo maščobnih kislin.

Pri skrajnih oblikah debelosti (ITM > 40), ko debelost ogroža življenje posameznika, in so druge oblike terapije neuspešne, se poslužujemo kirurškega zdravljenja. Kirurško se odstrani del črevesa in s tem zmanjša obseg absorpcije hranil. Z namestitvijo posebnih obročkov na želodec pa onemogočijo prekomerno širjenje želodca in s tem zaužitje večje količine hrane.

ZAKLJUČEK

Debelost je edina bolezen, s katero se lahko fizično spopademo. Pri tem pa ima pomembno vlogo osveščanje javnosti.

LITERATURA:

1.Združenje za klinično prehrano, Debelost strokovno srečanje Slovenskega združenja za klinično prehrano, Ljubljana, 2006.
2.A.kocijančič, F.Mrevlje, D.Štajer Interna medicina , 3.izdaja, Ljubljana 2005.
3.http://cindi-slovenija.
4.http://cindi-slovenija.net/images/stories/dokumenti/Zbornik_skupajvarujemozdravje_09.pdf
5.http://cindi-slovenija.net/images/stories/trgovina/zlozenke/SOL%20zlozenka.pdf
6.http://www.obesityday.eu/uploads/ModuleXtender/Downloads/4/EOD-POTER_update.pdf
7.http://www.heartstats.org/
8.http://who.int/ dietphyisicalactivity/media/gsfs-obesity.pdf
9.http://www.obesityday.eu/en/contact-us/
10.http://www.ivz.si.javne_datoteke/datoteke/897-Podatki -o- debelosti- in prekomerni –prehranjenosti.doc.
11.M.Avbelj, N.hribar, M. Zupančič, P..Brcar, P.Kotnik,A.Iršič,N.BrataničT. Battelino Prevalenca čezmerne prehranjenosti in debelosti med pet let starimi otroki in 15 oziroma 16 let starimi mladostnicami in mladostniji v Sloveniji-Zdravstveni vestnik 2005.
12.http://www.tonalin.si
13.http://www.medex.si
14.http://www.,fidimed.si/o­_izdelkih/predstavitev_izdelkov
15.http://www.arspharmae.com

Vir članka: Material LZS ob tednu zdravja v slovenskih lekarnah na temo Debelost