Samozdravljenje prehlada in gripe

Zdravljenje prehladnih obolenj je simptomatsko. Simptome vsi dobro poznamo, običajno niso resni in hitro izginejo. 

Tabelo simptomov najdete v tej rubriki pod alinejo Prehlad in gripa. V večini primerov si lahko pomagate sami z zdravili za samozdravljenje, ki jih poznate oz. se o njih posvetujete s farmacevtom v lekarni. Če se pojavijo zapleti oz. so simptomi prisotni dlje časa, obiščite zdravnika. Zdravljenje je najbolj uspešno, če začnemo dovolj zgodaj. Prehladni simptomi se začnejo 10 do 12 ur po okužbi, najhujši so po 36 do 72 urah, nakar niso več tako izraziti. Zdravljenje prehlada je zato še posebej pomembno v prvih treh dneh.

Ali je lajšanje simptomov smiselno?

Ljudska modrost pravi, da traja prehlad sedem dni, če ga zdravimo, oz. teden dni, če ga ne zdravimo, in da prehladnih simptomov ni pametno lajšati, ker pomagajo odpraviti prehlad.

Pa to res drži? Kihanje in nosni izcedek sta sicer koristna pri odstranjevanju tujkov iz nosu, ne izločajo pa se virusi prehlada, ki se razmnožujejo v notranjosti nosnih celic. S kihanjem, kašljanjem in praznjenjem nosu lahko okužimo druge osebe. Zdravila, ki jih dobimo v lekarni, so varna in učinkovita, predvsem pa olajšajo simptome.

Kdaj je treba obiskati zdravnika?

Brezpogojno morajo obiskati zdravnika starejši od 65 let, dojenčki in mlajši otroci ter nosečnice in doječe matere. Obisk pri zdravniku je potreben tudi:

- kadar trajajo prehladni simptomi dlje kot sedem dni,
- pri povišani telesni temperaturi, ki traja več kot tri dni,
- kadar težko dihamo in požiramo,
- pri hujših bolečinah v žrelu, ki trajajo več kot 3 dni, ali kašlju, ki vztraja več kot 7 dni,
- pri glavobolu in bolečinah v predelu sinusov,
- pri bolečinah v ušesih.

Kako pomagati?

Prehladno obolenje se navadno začne z okužbo žrela. Posledica je vnetje sluznice, kar bolnik občuti kot bolečino ali neprijetno skelenje v žrelu. Antiseptiki so zdravila, ki odpravljajo blage okužbe v ustih in žrelu, blažijo bolečino pri požiranju in preprečujejo razvoj resnejših bakterijskih obolenj. Lahko pa so jim dodani lokalni anestetiki, ki pomagajo odpraviti močnejše bolečine v žrelu in olajšati požiranje.

Kaj je kašelj?

Kašelj je vsem dobro znan, toda zapleten obrambni refleks telesa, ki očisti dihalne poti. Nastane zaradi draženja sluznice dihal. Dražljaj se po posebnih živčnih poteh prenaša do središča za kašelj v možganih. Od tod pride ukaz za močno in nehoteno skrčenje mišičja, ki sproži izdih. Kašelj tako omogoči hitro odstranitev tujkov, sluzi in gnoja iz dihalnih poti. Spremlja tudi številne bolezni, npr. bronhitis, pljučnico, pljučni edem, tuberkulozo.

Poznamo produktivno in neproduktivno obliko kašlja.

Pri produktivnem kašlju nastaja v dihalnih poteh preveč bronhialne sluzi, ki jo poleg vode (95 do 98 %) sestavljajo predvsem glikoproteini in mukoproteini. Zaradi motenega ravnotežja med proizvodnjo, prenašanjem in izkašljevanjem sluzi se nakopičijo debele plasti sluzi, ki ovirajo zračenje pljuč. Produktivni kašelj se pojavi v obliki napada po globokem vdihu, ki potisne sluz navzgor. Cilj zdravljenja produktivnega kašlja je utekočinjenje goste sluzi, ki postane manj lepljiva in jo je lažje izkašljati. Zdravila, ki pomagajo utekočiniti in zmehčati sluz in tako olajšajo izkašljevanje, se imenujejo ekspektoransi.

Neproduktivnega ali suhega kašlja ne spremlja nastajanje sluzi. Pojavi se v več zaporednih kratkih sunkih brez izkašljane sluzi. Pogost kašelj brez sluzi bolnika izčrpava in moti njegov počitek, zlasti ponoči je zelo dražeč. Spodbujanje izkašljevanja ne koristi, zato uporabljamo zdravila za pomirjanje in odpravljanje kašlja, ki delujejo na središče za kašelj v podaljšani hrbtenjači. Imenujemo jih antitusiki. Antitusiki so lahko opiatni ali sintetični, oboji učinkovito odpravljajo suh, neproduktiven kašelj. Žal pa imajo opiatni antitusiki veliko stranskih učinkov. Lahko povzročajo odvisnost, zaspanost, dihalne motnje (plitvo dihanje), zaprtost in suhe sluznice.

Posvet z zdravnikom je potreben:

- kadar traja kašelj več kot teden dni,
- kadar je kašelj hud in ga spremljajo bolečine v prsih,
- kadar je izmeček (sputum) zelenkast,
- kadar je v izmečku kri ali so težave z dihanjem

Glavobol, zvišana telesna temperatura

Prehlad, predvsem pa gripo, lahko spremljajo glavobol in zvišana telesna temperatura ter bolečine v mišicah in sklepih. Pomagamo si lahko z zdravili proti bolečinam in za zniževanje povišane telesne temperature. Še zlasti, kadar jemljemo zdravila za zniževanje telesne temperature, priporočamo pitje veliko tekočine z vitamini (zlasti z vitaminom C) in rudninami. Če traja zvišana telesna temperatura več kot tri dni, se posvetujmo s svojim osebnim zdravnikom.

Zamašen nos

Kadar virusi napadejo nosno sluznico, se krvne žile v njej razširijo. V sluznico prihaja več tekočine, zato oteče in proizvaja več sluzi. Zdravila, ki jih imenujemo dekongestivi, ožijo krvne žile v nosni sluznici in tako zmanjšajo otekanje in proizvodnjo sluzi. Na ta način zmanjšajo zamašenost nosu.

Vir: www.ezdravje.com