Osteoartroza
Verjetno ni človeka, ki ga ne bi vsaj kdaj pa kdaj zabolelo v tem ali onem sklepu, posebno v hladnejših in deževnih mesecih, ko sklepi postanejo še občutljivejši in pri nekaterih posameznikih delujejo kot pravi "napovedovalci" vremena.
Osteoartroza je najpogostejša bolezen sklepov, lahko bi rekli, da je tudi najbolj razširjena revmatska bolezen, od tu tudi drugi izrazi za osteoartrozo kot so degenerativni revmatizem, osteoartritis in spondilartroza.
Za osteoartrozo je značilno propadanje sklepnega hrustanca, ki vodi v prizadetost sklepne ovojnice (vnetje, zadebelitev) in kostnine (nastajanje cist in kostnih izrastkov – osteofitov). Kasneje lahko sledi prizadetost mehkih sklepnih struktur, kit in mišic.
Osteoartrotične spremembe nastajajo počasi in jih začnemo čutiti z bolečinami in zmanjšano gibljivostjo prizadetih sklepov. To so najpogosteje kolena, prsti rok, palčni sklep na nogi, kolki in hrbtenica.
Poleg staranja na nastanek te bolezni vplivajo dedna nagnjenost, debelost, anatomske nepravilnosti sklepov in hrbtenice, poškodbe in prevelika obremenitev sklepov. Lahko se pojavi tudi zaradi sprememb, ki jih na sklepih povzročajo druge revmatične bolezni kot sta revmatoidni artritis in protin.
Kaj se dogaja s hrustancem?
Medsebojni vplivi spremenjene presnove hrustanca, sklepne tekočine, kostnine in ovojnice vodijo v najhujših primerih do popolne izgube sklepnega hrustanca – potrebna je zamenjava sklepa. Vendar se bolezen ne pojavi nenadoma, razvija se počasi z občasnimi poslabšanji, ki nas opozarjajo, da se nekaj dogaja v našem skeletu.
Potek obrabljanja hrustanca:
- zaradi drobljenja vrhnjih slojev hrustanec postaja vse bolj hrapav, nastajajo neravne površine, razpoke pa sčasoma sežejo do pod hrustancem ležeče kosti,
- odkrušeni vrhnji deli razpokanega hrustanca se sproščajo v sklepni prostor in povzročajo vnetje (sinovitis), sklepna ovojnica se zadebeli in proizvaja več tekočine (oteklina),
- hrustanec postaja vse tanjši, fiziološki odziv na to stanje pa je močnejša tvorba nove kosti, nastajajo izrastki (osteofiti), ki dodatno zmanjšujejo gibljivost.
Kako prepoznamo osteoartrozo?
Bolečina in zmanjšana gibljivost sklepov sta spremljevalki osteoartroze.
- bolečine, ki se poslabšajo ob obremenitvah,
- prehodna okorelost po mirovanju,
- postopna odebelitev - deformacija sklepa, oteklina,
- slabša gibljivost sklepov,
- »škripanje« v sklepih,
- oslabele obsklepne mišice,
- bolečine z žariščem v vratni hrbtenici, ki še širijo na ramena, proti lopaticam, v roke in sprednji del prsnega koša; zvečajo se ponoči in ob naporu, spremlja jih lahko glavobol, šumenje v ušesih, vrtoglavost, mravljinčenje in omrtvičenje rok ali prstov,
- bolečine v križu, tudi pojav akutnega lumbaga in išiasa.
Kako ukrepati?
Napredovanje bolezni je zelo odvisno od posameznika. Z zdravo telesno težo, rednim gibanjem in fizikalno terapijo lahko dosežemo manj bolečin ter manjšo potrebo po zdravilih iz skupin analgetikov in nesteroidnih antirevmatikov, ki jih zaužijemo ali pa nanašamo lokalno (geli, kreme) oz. vnesemo neposredno v sklep z injekcijo.
V zadnjem desetletju se vse bolj uveljavlja posebna skupina počasi delujočih zdravil, v katero uvrščamo glukozaminijev sulfat, hondroitinsulfat, diacerin in hialuronsko kislino.
Glukozamin je naravna sestavina številnih tkiv v telesu (vezivo, koža, kite, hrustanec). V hrustančnem matriksu in sklepni tekočini sodeluje pri obnavljanju hrustanca tako, da spodbuja sintezo ključnih sestavin, glukozaminoglikanov in proteoglikanov. Glukozmin sulfat je pridobljen s posebnim postopkom iz hitina v lupinah školjk.
Glukozamin ne le olajša težave, temveč tudi upočasni napredovanje bolezni, saj hkrati služi kot substrat za izgradnjo ključnih proteinov hrustančevine in ohranjanje hrustančnega matriksa.
V raziskavah se je pokazalo zelo dobro prenašanje zdravil z glukozaminom. Možne so blage prehodne motnje prebavnega sistema, vendar je število stranskih učinkov manjše kot pri antirevmatikih. Glukozamin lahko uživamo tudi sočasno z antirevmatiki.
Tako kot velja pri vseh naravnih zdravilih za zdravljenje kroničnih bolezni velja tudi pri glukozaminu, da je potrebno redno in dolgotrajno uživanje. Prvi učinki se ponavadi pojavijo v dveh do osmih tednih. Če je temu tako, priporočamo neprekinjeno jemanje. Če želimo začasno prekiniti s terapijo, to lahko storimo šele po tromesečnem rednem jemanju in še to za obdobje, ki naj ne bo daljše od dveh mesecev.
Neželeni učinki glukozamina
Glukozaminijev sulfat v obliki kompleksa z natrijevim kloridom so in uživajo množice, ob tem imajo različne izkušnje. Poleg ugodnih učinkov na sklepe, ki jih potrjujejo raziskave, so poročali tudi o pojavu neželenih učinkov. Poleg znanih in bolj pogostih neželenih učinkov (glavobol, utrujenost, slabost, bolečine v trebuhu, slaba prebava, driska, zaprtje) poročajo o posameznih primerih, kjer je prišlo do bruhanja, omotice, poslabšanja obstoječe astme in pri sladkornih bolnikih tudi do slabšega nadzora glukoze v krvi. Poročali so tudi o povišanih vrednostih holesterola. Gre za primere, pri katerih ne morejo ugotoviti, ali je neželeni učinek posledica jemanja glukozamina ali posledica kakšnih drugih naključnih dogodkov.
OPOZORILO: pri ljudeh, alergičnih na morske sadeže, lahko glukozamin izzove alergično reakcijo !!!
Posvetujte se o smiselnosti uživanja glukozamina za vas s farmacevtom ali zdravnikom.