lekos trgovina

Dojenčkov razvoj in prehrana

Psihomotorni razvoj dojenčka ter njegovo doživljanje okolice sta od rojstva naprej tesno povezana s prehranjevalnim vedenjem, z namenom, da se iz nebogljenega, od drugih povsem odvisnega bitja razvije v samostojno osebo, sposobno preživetja.

Ob rojstvu ima zdrav novorojenček razvite primarne reflekse in avtomatizme, ki se jih ne zaveda. Za hranjenje je pomemben predvsem sesalni refleks in seveda refleks požiranja, ki prepreči, da hrana ne zaide v dihala. V prvih mesecih življenja dojenček še ne obvlada glavice in ostalih delov svojega telesa, pije pri prsih ali po steklenički in večino časa spi. Iz meseca v mesec postaja vse bolj sposoben obvladovati lastno telo, začne se zanimati za okolico, spremeni tudi ritem spanja.

V drugi polovici prvega leta postane dojenček razvojno (psihomotorno in čustveno) pripravljen na to, da začne osvajati veščine hranjenja. S tem je mišljena pripravljenost otroka za uvajanje nove hrane, tako glede vrste, gostote in okusa kot načina njenega sprejemanja. V tem starostnem obdobju je dojenček pripravljen na odstavljanje od prsi. Različni gibi v ustih, zmožnost dajanja hrane iz rok v usta in razvoj finih gibov prstov, obvladovanje pokončne drže telesa ter zmožnost komuniciranja so tiste veščine, ki jih dojenček osvoji do konca prvega leta življenja, da lahko je sam.

Kdaj se razvije katera spretnost?

Po četrtem mesecu postane sposoben sprejemati gostejšo hrano z žličko.

Nekoliko pozneje se hrano nauči žvečiti.

Med šestim in devetim mesecem začne posegati po hrani z roko, pozneje s prsti in jo dajati v usta.

Proti koncu prvega leta je otrok sposoben sam piti iz skodelice ali stekleničke.

Kdaj začeti otroka hraniti z žličko?

Po četrtem mesecu starosti se pri dojenčku začne izgubljati refleks »plazenja jezika«. Do takrat vsako hrano, ki mu jo ponudimo po žlički, z jezikom odrine iz ust. Kadar pri hranjenju po žlički kljub temu vztrajamo, moramo žličko sprazniti na drugo polovico jezika, pri čemer obstaja velika nevarnost, da bo hrana zašla v dihala. Med petim in sedmim mesecem se otrok nauči jesti kašasto hrano z žličko, pri osmem mesecu pa žličko sprazni že z ustnicami in ob tem tudi primakne glavo k žlički. V tem starostnem obdobju otrok že sedi ob opori ali samostojno, kar mu olajša požiranje čvrste hrane.

Kdaj začeti s hrano, ki zahteva žvečenje?

Po šestem mesecu se otrok začne učiti žvečenja. Sprva s premikanjem čeljusti navzgor in navzdol, pozneje (pri sedmih mesecih) s krožnim gibanjem čeljusti, kot odrasli. Veča se tudi gibljivost jezika (predvsem vstran), tako da med desetim in dvanajstim mesecem otrok obvlada žvečenje in mu brez strahu lahko ponudimo kašasto hrano. Strokovnjaki poudarjajo, da je čas začetka hranjenja z žličko zelo pomemben – nesmiselno je začeti prezgodaj (pred četrtim mesecem), prav tako je nesmiselno otroka hraniti le po steklenički ali ga samo dojiti celo prvo leto življenja.

Kdaj bo naš malček jedel sam?

Pri sedmih in osmih mesecih otrok ponavadi že samostojno sedi, kar mu omogoča večjo gibljivost v ramenih in rokah in večjo svobodo seganja po hrani. Sprva (pri šestih mesecih) sega po predmetih s celo roko, pri devetih do desetih mesecih pa začne posegati po hrani s prstki.

Razvije se tako imenovani »pincetni prijem«, značilen za devet-desetmesečne nadobudneže, ki se plazijo po vseh štirih, veselo pobirajo s tal majhne drobtinice in si jih dajejo v usta. Pri tej starosti otrok hote (zavestno) spusti predmet iz roke in poseže po drugem ter preprijema igrače iz roke v roko, kar mu tudi pri hranjenju omogoča, da postaja vse bolj samostojen.

Po desetem mesecu posega po žlički in si jo daje v usta, čeprav večina namesto žličke raje uporablja svoje prste. To je čas, ko mu lahko ponudimo koščke kruha, sadja, zelenjave in mesa – vse glavne skupine hranil.

Pitje iz skodelice in stekleničke

Otrok lahko srka mleko iz skodelice že po šestem mesecu, vendar mu veliko mleka priteče nazaj skozi ustne kotičke preden pogoltne, ker jezik refleksno potisne naprej. Ta refleks se izgubi proti koncu prvega leta. Ob prvem letu veliko otrok že zna samostojno držati skodelico z obema rokama in narediti nekaj požirkov, ne da bi se jim zaletelo.

Ko otrok posega po predmetih sam in jih zavestno daje v usta, je zmožen tudi sam piti iz stekleničke. V tej starosti lahko začnemo dajati otroka k počitku s stekleničko (pri devetih do desetih mesecih), seveda pa naj bo tekočina v steklenički brez sladkorja, zaradi nevarnosti razvoja zobne gnilobe.

Njegova volja, naše veselje

Vzporedno z osvajanjem veščin hranjenja poteka tudi otrokov psihosocialni razvoj, skupaj z razvijanjem višjih možganskih funkcij. Otrok začne komunicirati z okolico s smehom, čebljanjem, pozneje z zlogi izraža zadovoljstvo ob hranjenju. V drugi polovici prvega leta se nauči pokazati, da je sit. Sprva s pljuvanjem ponujene hrane, pozneje z odkimavanjem, pri enem letu pa hrano, ko je sit, vrže na tla. V tem starostnem obdobju otrok tudi začenja razumevati želje staršev in jih proti koncu prvega leta tudi zna izpolniti (kadar je seveda pri volji).

Dojenje

Dojenje je najbolj naraven in najbolj idealen način hranjenja dojenčka od rojstva do 1. leta starosti. V prvih 4 do 6 mesecih lahko izključno z dojenjem zagotovimo vse dojenčkove potrebe razen potreb po vitaminu D in fluoru. Po nasvetu pediatra mu lahko dajemo vitamin D3 (400–600 ME) za preprečevanje rahitisa in fluor (0,25 mg) za preprečevanje kariesa.

Prednosti hranjenja dojenčka z materinim mlekom

• Vsebnost hranil v materinem mleku se v obdobju dojenja natančno prilagaja potrebam dojenčka (ločimo kolostrum, prehodno in zrelo mleko).
• Sestava se spreminja tudi med hranjenjem (na začetku je mleko bolj tekoče in vodeno, da se dojenček najprej odžeja, proti koncu pa vsebuje več maščob in energije, da dojenček poteši lakoto).
• Hranila iz materinega mleka se izredno dobro absorbirajo.
• Materino mleko je izredno dobro prebavljivo in vsebuje tudi prebavne encime.
• Beljakovine v materinem mleku varujejo pred alergijami, zato naj bi bili dojenčki, pri katerih obstaja tveganje za alergije, vsaj 6 mesecev izključno dojeni.
• Vsebuje različne zaščitne snovi (imunoglobuline, lizozim in laktoferin), ki dojenčka varujejo pred okužbami.
• Sesanje na prsih krepi razvoj čeljusti.
• Dojenje ima tudi praktične prednosti: je na voljo vedno ob pravem času, v pravi obliki, je higiensko neoporečno in ima vedno pravo temperaturo.
• Dojenje dolgoročeno vpliva na zdravje, npr. varuje pred prehranjenostjo (dojeni otroci imajo redkeje preveliko telesno težo).

Prednosti dojenja za mater

• Dojenje takoj po rojstvu pomaga pri krčenju maternice,
• spodbuja pristen stik med materjo in dojenčkom,
• je praktično, mati privarčuje čas in denar, potreben za nabavo in pripravo nadomestka za materino mleko.
• je bolj ekološko.

Prehrana z nadomestki za materino mleko

Če mati nima mleka ali ga ima premalo, lahko po posvetu v otroški posvetovalnici ponudi dojenčku industrijsko pripravljen nadomestek materinega mleka. Nadomestek za materino mleko je najbolj primerna tekoča mlečna hrana tudi v primeru, ko mati dojenčka preneha dojiti pred 12. mesecem starosti. Nikakor pa ni primerno nadomestilo kravje mleko.

Ločimo:

• začetno mleko za dojenčke, ki je primerno od rojstva dalje;
• nadaljevalno mleko za dojenčke: primerno od dopolnjenega 6. meseca starosti dalje.

Zakaj kravje mleko ni primerno za dojenčke do dopolnjenih 12 mesecev starosti?

• Vsebuje preveč beljakovin in mineralov, kar obremeni ledvice.
• Sestava maščob ni primerna; preveč je nasičenih maščobnih kislin in premalo esencialnih maščobnih kislin, ne vsebuje pa dolgoverižnih, večkratnenasičenih maščobnih kislin.
• Vsebuje premalo vitaminov in joda.
• Vsebuje premalo železa, ki se tudi slabo absorbira. Pomanjkanje železa lahko povroči slabokrvnost, ki jo drobne krvavitve iz prebavil še poslabšajo.

Ali lahko starši sami pripravijo nadomestek za materino mleko?

Pripravo nadomestka za materino mleko doma strokovnjaki močno odsvetujejo, saj bi bilo mleku potrebno dodati ustrezno količino vode, različne oblike škroba (glede na starost dojenčka), mlečni sladkor in ustrezno rastlinsko olje. Poleg tega bi mleku primanjkoval vitaminov (zlasti C in A), železa, joda, dolgoverižnih maščobnih kislin, vprašljivi pa sta tudi higiena priprave in mikrobiološka varnost.

Uvajanje novih živil

V začetku 5. meseca, najkasneje pa v začetku 7. meseca, energijska vrednost hranil v materinem mleku oz. nadomestku za materino mleko ne zadostujejo več za dojenčkovo hitro rast. Zdaj je že tako razvit, da se lahko nauči jesti po žlički. Vsako novo živilo mu sprva ponudimo le enkrat na dan v majhni količini, npr. 1 do 2 žlički, najprej v tekočem stanju. Nova živila uvajamo z razmikom 1 do 2 tednov, da se dojenček navadi na nov okus in ob morebitni preobčutljivostni reakciji lažje ugotovimo, katero živilo jo je povzročilo. Nove obroke uvajamo tako, da trikrat v razmiku 4 tednov en mlečni obrok nadomestimo z novim obrokom (zelenjavno-mesna kaša, žitno-mlečna kaša).

Prehod na prilagojeno družinsko hrano

Od 10. meseca dalje je otrok že tako razvit, da nastopi v prehrani več sprememb:

• spreminja se gostota hrane (poleg tekoče in »zmiksane«, lahko zaradi novih zob jé tudi trdno hrano);
• namesto 4 glavnih obrokov, navajamo otroka na družinski ritem prehranjevanja: 3 glavni obroki (zajtrk, kosilo in večerja) in 2 vmesna obroka (dopoldanska in popoldanska malica);
• otrok je pri jedi vedno bolj samostojen;
• hranimo ga lahko z vedno bolj raznolikimi živili,
• najpomembnejše novo živilo, ki ga otroku ponudimo, je kruh.

Namesto jutranjega dojenja oz. stekleničke nadomestka za materino mleko lahko otroku postopoma do trikrat na teden ponudimo kruh z margarino in skodelico nadomestka za materino mleko. Zvečer mu lahko občasno namesto žitno-mlečne kaše ponudimo kruh, skodelico nadomestka za materino mleko in sadje.

Mesa in zelenjave postopno ne »miksamo« več,ampak le narežemo na majhne koščke. S prehodom na družinsko hrano dobiva otrok vse več trdne hrane, zato je pomembno, da ga začnemo navajati, da ob vsakem obroku popije tudi primerno tekočino (vodo, nesladkan sadni ali zeliščni čaj).

Priprava žitno-sadne kaše

V začetku 7. meseca še tretji mlečni obrok nadomestimo z žitno-sadno kašo (200–250 g), ki zaradi majhne vsebnosti beljakovin lepo dopolnjuje preostale beljakovinsko bogate obroke. Kaša vsebuje veliko mangana, bakra, cinka ter vitamina B6 in C, ki spodbujata absorpcijo železa.

Priprava zelenjavno-mesne kaše

Pri uvajanju novih živil začnemo najprej s čisto korenčkovo kašo, ki jo ponudimo po žlički pred kosilom. Po približno tednu dni, ko dojenček premaga prve težave, ki spremljajo hranjenje po žlički, preidemo na korenčkovo-krompirjevo kašo (2 dela korenčka, 1 del krompirja in 1 žlička sojinega olja), ki jo prav tako postopno uvajamo teden dni. Tretji teden po uvedbi trdne hrane postopno ponudimo zelenjavno-mesno kašo, ki lahko ob koncu 5. meseca nadomesti en mlečni obrok (150–200 g kaše). Kašo pripravimo iz sveže ali zamrznjene zelenjave, lahko pa mu damo tudi industrijsko pripravljeno zelenjavo za dojenčke. Kašo lahko shranimo v manjše plastične posodice in jih zamrznemo na –20 oC.

Omenjena kaša je bogat vir vitaminov A, C, B6, E, B1 in folne kisline. Vsebuje tudi večkratnenasičene maščobne kisline, cink in železo, ki se zaradi dodatka sadnega soka z vitaminom C bolje absorbira.

Priprava mlečno-žitne kaše

V začetku 6. meseca en mlečni obrok (navadno večerjo) postopno nadomestimo z mlečno-žitno kašo (200–250 g). Kaša je sestavljena le iz treh sestavin (tabela 7) in je bogat vir mineralov, zlasti kalcija in cinka, ter vitaminov, zlasti vitaminov skupine B.

*Preostali mlečni obroki so vsaj do dopolnjenega 1. leta starosti še vedno materino mleko ali nadomestka za materino mleko in ne kravje mleko!

Vir: www.ezdravje.com