Zgradba kože
Koža sestoji iz vrhnjice (epidermis), usnjice(cutis) in podkožja (subcutis). Meja med vrhnjico in usnjico je valovita. Podaljški usnjice segajo med ugreznine vrhnjice kot papile, ki so osnova kožnega crteža.
Vrhnjica, latinsko epidermis.
Vrhnjico sestavljajo od spodaj navzgor bazalna plast (stratum basale), trnasta plast (stratum spinosum), zrnata plast (stratum granulosum), svetleča plast (stratum lucidum) in zaroženela plast (stratum corneum).
Vrhnjica je zgornja, biološko najaktivnejša plast kože, saj je sestavljena iz celic, ki opravljajo najrazličnejše naloge. Celice so urejene v več plasti. Osnovna je zarodna plast (stratum germinativum), v njej se epitelijske celice nenehno razmnožujejo. Epidermopoeza, čas od prvih delitev celičnih jeder v bazalni plasti do odmrtja celic na najvrhnejši plasti kože, roženini (stratum corneum), traja približno štiri tedne.
Površino kože sestavlja plast ploščatih, odmrlih celic, ki vsebujejo beljakovino keratin. Odmrle celice nezaznavno odpadajo (kakšna dva milijona na dan), sproti jih nadomeščajo mlajše. V zarodni plasti so melanociti, v katerih nastaja barvilo melanin, ki daje koži osnovni odtenek in barvo. Če telo obsevamo z ultravijoličnimi žarki, proizvajajo celice več melanina. Porjavitev je pravzaprav obrambna reakcija kože na preveč sonca. Vrhnjica deluje kot zaščitna prevleka in je najdebelejša na predelih, ki so najbolj izpostavljeni obrabi, npr. na dlaneh in na podplatih. Zdrava roženina čim manj prepušča vodo, mikrobe, tujke ipd.
Celice vrhnjice se tesno prilegajo druga drugi. Med seboj so povezane s posebno lepljivo snovjo, s številnimi citoplazemskimi mostički in tankimi vlakenci, ki potekajo iz celice v celico. Epidermis je tudi mehansko zelo odporen, mostički citoplazme pa omogočajo naglo izmenjavanje snovi, na primer hranil, med celicami.
Za prehranjevanje epidermisa je to zelo pomembno, saj v epidermisu ni žil. Med celicami se vijejo številna živčna vlakna (čutilni živčni končiči).
Srednja plast usnjica, latinsko cutis ali corium.
Srednja plast je zgrajena iz čvrstega, prožnega vezivnega tkiva. Med kolagenskimi in elastičnimi vlakni se prepletajo krvne žilice (majhne kožne žile se v vročem vremenu razširijo in tako pomagajo pri oddajanju toplote, in ker se krvni pretok skoznje poveča, se na koži pojavi rdečica), številni živčni končiči, čutilna telesca in drugi receptorji. V usnjici ležijo številne žleze lojnice (te žleze izločajo maščobo, ki ohranja kožo voljno, jo varuje pred okužbami ter masti dlake in lase) in znojnice, lasne korenine ali čebulice.
Vrhnja plast usnjice sega v vrhnjico z brbončicami (papilami), v katerih so številne kapilare. Če si kožo odrgnemo, krvavi z drobnimi sragicami. Živci sestavljajo v koži zelo bogato mrežo in posredujejo različne občutke. V brbončicah so drobna živčna telesca za tipanje. Druga podobna telesca posredujejo občutek toplote, mraza, mehanskega pritiska. Živčna vlakna prevajajo vzburjenja iz čutilnih telesc v možgansko skorjo; na ta način se zavestno orientiramo v okolici.
Od kolagenskih vlaken sta odvisni čvrstost in prožnost kože. Ko se človek stara, se med ostalim kolagen razgrajuje, posledica pa so ohlapnost in gube.
Podkožje, latinsko subcutis
Pod usnjico je globoka plast tkiva, imenovana podkožje. Ta plast je v glavnem iz rahlejšega vezivnega tkiva kot usnjica. V njej potekajo debelejše žile in živci.
V podkožju je več ali manj maščobnega tkiva, njegova količina in porazdelitev sta odvisni od telesne prehrane, od delovanja endokrinih žlez, od konstitucije, spola, starosti itd.
Podkožno maščevje varuje pod kožo ležeče organe pred mehanskimi vplivi iz okolice. Ker je maščevje slab prevodnik toplote, preprečuje čezmerno oddajanje toplote.
Vir navedenih informacij: www.ezdravje.com